Page 70 - Letni delovni načrt 2025_26

4. Varnostni ukrepi pri izvedbi plavalnega tečaja
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti varnostnim ukrepom. Če razrednik sam ne poučuje
plavanja, je pa na tečaju ali v šoli v naravi prisoten, je njegova prisotnost ob bazenu zelo
pomembna.
Čeprav ne dela z učenci v vodi, pa mora biti razrednik dodatno pozoren na otroke, lahko jih
spremlja do sanitarij, ko je to potrebno (učenec, ki gre iz vode na malo potrebo ravno takrat, ko
se ostali otroci igrajo kakšno zelo zanimivo igro, se bo želel v vodo tudi čim prej vrniti. Zato bo
tekel nazaj proti vodi, kar pa lahko na bazenu pomeni dodatno možnost za nezgodo, še posebej,
če se mora otrok vrniti do svojega bazena mimo večjega in globljega bazena), predvsem pa je
prisotnost razrednika za otroke zelo pomembna, kajti največja ovira pri učenju plavanja je
strah. Poleg strahu pred vodo in pred utopitvijo (še posebej pri neplavalcih) je otroke strah tudi
neznanega okolja, novih in neznanih ljudi (učitelji plavanja, drugi učitelji), neuspeha ter tudi
otrok, ki niso njihovi sošolci, so pa z njimi v »plavalni skupini«.
Posebno pozornost morajo razredniki nameniti varnemu prihodu in odhodu z bazena, še
posebej pri vožnji z avtobusom. To pomeni, da mora razrednik poskrbeti za evidenco oziroma
prisotnost vseh učencev ter za upoštevanje varnostnih pravil med vožnjo: vsak učenec sedi na
svojem sedežu in med vožnjo ne vstaja ali celo hodi po avtobusu.

5. Red na kopališču
Pred izvedbo plavalnega tečaja mora razrednik otrokom predstaviti red na kopališču (naj bo to
bazen ali morje, jezero …), kamor sodi prhanje pred vstopom v vodo in po končani vadbi,
prepoved skakanja v vodo (razen seveda v procesu učenja), prepoved nekontroliranega
potapljanja, škropljenja. Otroci tudi ne smejo v vodo brez vednosti razrednika oziroma učitelja
plavanja.

6. Neposredno sodelovanje razrednikov v bazenu
Prav je, da bi razredniki aktivno sodelovali v procesu učenja plavanja. Razrednik zagotovo
najbolj pozna svoje učence in njihovo vedenje v posameznih situacijah.
Hkrati otroci svojega razrednika najbolje poznajo, mu zaupajo, ga imajo radi. Poleg tega otroci
svojemu razredniku dovolijo tudi telesni stik (sami se zelo pogosto želijo stisniti v naročje,
mimogrede se ga dotaknejo, se usedejo na kolena, stopijo tesno zraven …), in sicer zato, ker tudi
na ta način izražajo svojo pripadnost nekomu, svojo simpatijo in naklonjenost. Pri učenju
plavanja pa je mnogokrat prav dotik tisti, ki otroku povzroča neugodje, še posebej, če učitelja
(še) ne pozna. V vodi pa si težko dovolimo, da čakamo na to, da nas otrok sprejme in se nam
prvi približa, saj je včasih fizično posredovanje nujno, da zagotovimo varnost otroka.
Poleg tega razrednik najlaže uresničuje tudi medpredmetne povezave. Če že razrednik ne
poučuje plavanja, pa je njegova prisotnost pri urah plavanja enako pomembna zaradi vseh prej
naštetih razlogov. Zato bi moralo postati pravilo, da je, ne glede na to, ali razrednik uči plavanje
ali ne, njegova prisotnost ob bazenu (oziroma vodni površini, kjer poteka učenje plavanja)
nekaj popolnoma samoumevnega oziroma obveznega.

68